Landroi La Franss i poz son pyé, lo dévlopman ékonomik i mète dovan

20 séptanm 2023, sanm Justin

Mézami, mi suiv kan mi gingn zoinal parlé dsu Télévizion-Mayotte. Mi trouv sak i éspass laba-antouléka sak la télévizion i amontr dann son zoinal dann la lang franssé-tazantan mi yème, tazantan mi yèm pa, tazantan i krips amwin in bon pti pé.

Biensir mwin la pa lo bon piblik pou zot, bann maoré, pars mi éstime la prézanss La Franss dann péi-la lé ilégal. Ilégal pars La Franss la pa réspèkt la loi internassional dsi la dékolonizassion - konm sa la éspass dann Shagos avèk bann zanglé. I fo dir La répiblik franssèz lé abityé bann mové kou konmsa é mi vé parl sak i éspass avèk Madégaskar épi bannzil épars…

Astèr mi vé anparl sak i krips amwin kan mi rogarde Télé-Mayotte : sé ké mi oi in péi avèk in sivilizassion, in kiltir, in lang, in manyèr d’viv, in l’artizana - apré fonss dann mir la tète an avan. Zot l’apré fé konm La Rényon é zot va trape mèm rézilta ké nou.

Fransh vérité péi-la lé péplé dopi lo dizyèm syèk é avèk lo tan zot la dévlope in fasson viv an parmi. Lé vré konm nou zot la konète lésklavaz, zot la konète lo tan bann siltan batayèr, zot la konète dézagréman dann tan la kolonizassion. Zot la konète galman la kolonizassion, Zordi Départman épi Réjyon-akoz dë é pa inn toussèl ? Pou fé konm nou pétète.

Pou fé konm nou zot i sava konète in ta zafèr ni pé apèl bon zafèr : lo sossial, lo sanitère, linstrikssyon piblik lo dévlopman lé kiltir épi l’éspor. Mi doute pa ké zot va konète konm nou in sèrtène manyèr d’sékirité avèk bann fors poliss k’i fo. Ni pé di sa sé dé bon zafèr mèm si néna dé shoz pou rodir…

Mé sak lé vré sé ké zot nora poin in dévlopman ékilibré avèk in volé ékonomik solide pou donn azot la fyèrté débrouye zot kari par zot mèm. Konm nou zot va sobate pou in dévlopman bann forss prodiktiv é kan zot va panss lo moman i ariv, konm pou nou la lign lorizon sar plizanpli loin ofiramézir ni kroi ni avanss. Modèrn, zot sar modèrn, konm nou lé plizanpli modèrn mé pa par zot mèm par d’ote ké lé loin an-o laba dann nor.

Mé i fo pa zot i obliye in n’afèr : partou oussa La Franss i poz son pyé vré dévlopman i mète dovan.

A bon antandèr, salu !

Justin

PadportIle de Mayotte

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année

La kaz Tikok

23 avril, par Christian Fontaine

Promié tan, la kaz bann Biganbé navé dé piès minm parèy sad bann Maksimin, soman té kouvèr an tol. Malérèzman, siklone 48 la ni, la lèv lo ti (…)


+ Lus